”Tako bi bil morda zastokal, če bi ga bil udaril s kamnom!“ je pomislil trepetaje. ”Ni zastokalo tam na cesti, ne na nedolžni ravni, ki spi tam brez zla; v mojem srcu se je oglasil greh in ne bo umolknil na vse večne čase!“
Pot se je vzpenjala polagoma navkreber, blato je bilo še višje nego na veliki cesti, noga se je pogrezala kakor v močvirju.