Pot se je cepila; na levo je držala v Malo Ligojno, na desno v Veliko Ligojno. Ozrl se je in zdelo se mu je, da vidi v daljavi, v sivi temi, še zmerom tisto drobno črno senco.
”Če prideš tod mimo,“ je pomislil kakor v vročici, ”boš pač tudi ti postal in se boš ozrl.