Vse od tistega trenotka, ko je ugledal bankovce v Andrejčevi roki in mu je vdahnil strašno misel, pa do trenotka, ko se je zgrudil Andrejec predenj na kolena ter ga objel okoli nog.
Sosed se je pokrižal in je začel bežati, kakor da bi greh, v mislih do konca storjen, ne izvršen z roko, bežal zanjim. V begu se je zadel z roko ob kamen, ki ga je bil spravil v suknjo in spreletela ga je mrzla groza, kakor da bi se bil dotaknil gada.