”Zgodi se, kakor je treba!“ je izpregovoril sosed skoro naglas; in njegov glas je bil ves drugi, čisto tuj, kakor da bi bil zaklical nekdo iz daljave, iz noči. ”Tudi tiste besede je izpregovoril sam!“ je pravil pozneje sosed. ” sam mi je prigovarjal, še videl sem ga s temi svojimi očmi; za jarkom je sedel, za črnim grmom, njegove oči pa so se svetile.“