”Šteje!“ se je začudil in se je ozrl z urnim pogledom v izbo; tam je stal krčmar ob mizi, pospravljal jeprazne kozarce ter se smejal s poslednjimi pivci. Edini debeli je gledal z zaspanim očesom proti durim.
Andrejec je slonel ob vratih in je štel; dolgo je štel; roke so se mu tresle in razločil je slabo; počasi je naposled zgenil papirje, vtaknil jih v suknjo ter si zavihal ovratnik do ušes.