Adjunkt in njegova nista govorila, ker se jima je zdelo nepotrebno. Samo njune ustnice so se smehljale - a v tem smehljaju je trepetala še lahna senca prebolele groze. Kadar se je moja žena vzdignila ter nalivala čaja v prazni čaši, se je videla v njenih kretnjah neka resnoba in plašljivost, kakor je v prejšnjih davnih časih nisem nikoli opazil na njej.