Adjunkt se je ozrl nanjo, toda ostal je pri oknu in ni izpregovoril besede. Tisti čas se je polastilo obeh nekaj strašnega; stud nad samim seboj, strah in kesanje - a vse to tako ostudno, podlo in nizko ... Da bi jima bili dali v tistem trenotku čašo strupa, izpila bi ga na ves dušek ...