... Listje je padalo, padalo, in nekatere veje so bile že čisto gole in črne.
Pozno popoldne sem gledal skozi okno, in srce se mi je nenadno razširilo v sladko‐otožnem hrepenenju. Izza gore je sijalo jesensko sonce, in kolikor je bilo še listja na drevju, je trepetalo in se zvijalo v njegovih.