”Šele to uro, ko se poslavljamo od vas, gospodična ... šele to uro čutimo vsi žalostni in potrti, kaj izgubljamo ob tem slovesu ... Šele to uro, ko gledamo poslednjikrat vaše lepe, vedno vesele oči, čutimo vso praznoto, ki bo ostala v naših srcih po vašem odhodu ... Zunaj je jesen in list za listom pada z drevja ... vse, kar je lepega in cvetočega, nas ostavlja, a nam ostane zima in - smrt ...“