To je bila tako grenka otožnost, kakor je dotlej nisem poznal; vse v meni je tisti trenotek trepetalo od smrtnega straha ... Nekdo blizu mene je govoril prav tedaj z visokim, nekoliko vinjenim glasom.
”Šele to uro, ko se poslavljamo od vas, gospodična ... šele to uro čutimo vsi žalostni in potrti, kaj izgubljamo ob tem slovesu ...