nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Šivilja, poved v sobesedilu:
Potem pa sva sedela na zofi in pripovedovala mi je, kakšno bo najino življenje, kadar se poročiva in si napraviva lepo stanovanje: ljubila me je, zató ker sem bil tako blag in usmiljen in nesebičen - pomisli! - in ker se nisem oziral na svojo prihodnost ter sem si bil izbral njo, ubogo šiviljo, ko bi lahko dobil vse polno bogatih in lepih deklet. In celó očeta in mater sem si bil naložil na rame, to težko breme, ki bi se ga kdo drugi prestrašil. Ali za vse to mi daje ona neizmerno ljubezen in skrbela bo zame, tako da bom čisto pozabil na breme, ki sem si ga bil naložil ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani