nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Šivilja, poved v sobesedilu:
Že sem zganil z rokó, da bi se ji iztrgal in da bi pobegnil, brez klobuka, ponoči, po stopnicah navzdol, - ali stal sem tam in sem se sklonil in sem jo celópoljubil, zató da bi ne videla mojega obraza. Potem pa sva sedela na zofi in pripovedovala mi je, kakšno bo najino življenje, kadar se poročiva in si napraviva lepo stanovanje: ljubila me je, zató ker sem bil tako blag in usmiljen in nesebičen - pomisli! - in ker se nisem oziral na svojo prihodnost ter sem si bil izbral njo, ubogo šiviljo, ko bi lahko dobil vse polno bogatih in lepih deklet. In celó očeta in mater sem si bil naložil na rame, to težko breme, ki bi se ga kdo drugi prestrašil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani