Ponoči se vzbudé moji dragi, prisedejo nemi k meni, tožijo mi brez besed svojo bolest; vzbudé se moje mlade misli, moja vesela upanja; bleda lica imajo, žalna oblačila nosijo ...“ ”Tudi meni se prikažejo časih taki čudni strahovi!“ je rekla in povesila glavo. ”Zadnjič, ko sem bila komaj napol zadremala, sem se prestrašila, vzdramila se in ugledala sem jih tristo.