Takrat, ko mi je tako povedala, sem jo postavil predse na mizo, da bi se pomenila brez težave.
”Poštena in usmiljena je tvoja misel, o, ali za tolažbo je pregrenka! Duri, glej, so zaklenjene, okna, glej, so zastrta in zadelana; toda ponoči, ko upihnem luč, se odpró tiho duri in okna in zdelo se mi bo, da ležim pod milim nebom na pokopališču.