nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sestanek na Rušah, poved v sobesedilu:
Tabulova soproga se je bila v zadnjem letu jako izpremenila; nje telo je bilo močno in polno, ognjena, krasna rdečica ji je ležala na obrazu, vlažne oči so gledale motno in sanjavo; zdelo se je, kakor da leži pod mehkimi trepalnicami, globoko za mokrim pajčolanom čudovito, romantično življenje, do katerega še nikdar ni segel pohoten tuj pogled.
”Zdaj sem že teden dni doma ... in dolgočasno je tukaj na Rušah. To so v resnici ‚Ruše‘ tako puste zemlje ni na vsem svetu ... razen na Strmici; tam je vse še bolj zapuščeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani