nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Rožni venec, poved v sobesedilu:
Izuril se je bil sčasoma do tolike popolnosti, da je hkrati lahko bral, molil in spal.
, tih, zamišljen, čokat in trd, je bil pokleknil kraj svoje postelje, položil sklenjene roke na odejo ter stisnil čelo v obedve široki dlani; ves čas molitve ni vzdignil glave in se ni ganil, odgovarjal pa je češčenamarijam naglas, razločno in počasi.
Gospodinja je klečala sredi izbe, brez stola in opore, sključena v dve gubé.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani