nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Rumene rože, poved v sobesedilu:
Njegov pogled se je časih mežikaje otresel plešočih črk in meglenih sanj, ki so vabile izza bršlina ter se je božajoč ozrl na mlado ženo, bujnolaso, sinjeoko. Tudi ona je nagnila glavo; žareči cekin se je vzdignil z njene bele roke, zasvetil se v smehljaju njenih ustnic ter se nazadnje raztopil v sijaju njenih oči.
Od daleč, izpred vrtnih vrat, je zaklicala dekla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani