nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Rumene rože, poved v sobesedilu:
Prikazal se je mlad obraz; nemiren sončen žarek, otroški smehljaj, je poigraval krog ustnic; oči, napol zatisnjene, so mežikale in pozdravljale prešerno izpod visokih obrvi.
Naslonil je bil glavo daleč vznak, sklenil roke na prsih, gledal nezavedno, z zamišljenim, motnim pogledom naravnost na šopek pred seboj ter se prav tako nezavedno smehljal, kakor se smehlja človek, ki je sam s svojimi sanjami.
Vztrepetal je ter se vzdramil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani