nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Rumene rože, poved v sobesedilu:
Opoldansko sonce je komaj malo mežikalo skozi gosti bršlin; toliko, da se je prikazal žareč cekin na mizi, na njeni okrogli, goli roki, na njegovi prezgodnji pleši.
Poročena sta bila šest mesecev. Njegov pogled se je časih mežikaje otresel plešočih črk in meglenih sanj, ki so vabile izza bršlina ter se je božajoč ozrl na mlado ženo, bujnolaso, sinjeoko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani