nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Rumene rože, poved v sobesedilu:
In iz tega vonja so se nepoklicani, samovoljno spomini, polni sonca in smeha. Prikazal se je mlad obraz; nemiren sončen žarek, otroški smehljaj, je poigraval krog ustnic; oči, napol zatisnjene, so mežikale in pozdravljale prešerno izpod visokih obrvi.
Naslonil je bil glavo daleč vznak, sklenil roke na prsih, gledal nezavedno, z zamišljenim, motnim pogledom naravnost na šopek pred seboj ter se prav tako nezavedno smehljal, kakor se smehlja človek, ki je sam s svojimi sanjami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani