nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ponižana umetnost/Nezbrane črtice 1900-1902, poved v sobesedilu:
In ko sem jih videl, kako so stopali brezobzirno sredi po dvorani, ljudje visoki in debeli, s prezirljivim nasmehom na ustnicah, mi je udarila od gneva kri proti čelu. Ali nisem se jezil nad njihovo podlostjo; na svetu je toliko podlosti, da bi bil obolel že davno na bledici, če bi se jezil nad vsako mlako posebej. Zabolelo me je samo spoznanje, da je v rokah teh ljudi vse, kar imamo najlepšega in najdražjega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani