nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ponočna tišina je meni ljuba, poved v sobesedilu:
In zdaj mi jih pripelje živa domišljija pred oko, in vsi so nekako srečni, veseli, vsem bi rad podal roko, kakor bi imeli bogve kakšen vpliv na moje življenje. In pozabil sem vse žalostne trenotke, niti najmanjši oblaček se ni prikral na jasnotah lepih ur, katere sem kakor v sanjah še enkrat živel. Da, zdelo se mi je, da sem najsrečnejši človek na svetu, in največji moj sovražnik bi se mi zdel tisti, kdor bi me prašal, ali sem zadovoljen se svojo vsodo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani