nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pod streho, poved v sobesedilu:
Zdelo se mi je, kakor bi bil ležal v popolnoma neznanem, tujem kraju, sredi črne noči, na mrzlih tleh, kakor izgubljenec, brez ljubeče duše, brez sladkega upanja ... Šumela pa je še vedno, in glasneje in brezobzirneje, zdaj na levi, zdaj na desni, zdaj prav poleg mene, zdaj v nedoločni daljavi, pojemajoče, potapljajoče se ... Velike grozne roke so segale po meni, in jaz sem se stiskal na steno in odvračal boječe, tiho, z mrzlim čelom in burnim, v smrtnem strahu drhtečim srcem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani