To ni bila žalost drhteča in skeleča, ki stre teló in moči očí s solzami ... ne! Kakor morje se je razlila v meni, kakor široko morje, tiho in črno, -- zgrnila se je nadme, kakor polnočno nebó, pokrito s težkimi, temnimi oblaki ... -- Umirajočemu človeku prihajajo na misel davni dogodki, neznatni, polpozabljeni.