Mrtvo in brez pomena; eksistiralo bi ravno tako lahko sto let pred mano ali za mano. Ali to drobno, neparfumirano pismo! V teh črnih, okroglih potezah, zdi se mi, leži nekaj strašnega, silovitega, ki strmí v me neprestano z globokimi, široko odprtimi, kakor brušeno jeklo svetlimi očmí, -- steza proti meni željne, krvave roke in premika pohlepno svoje debele, sivo blede ustnice ...