Naposled, -- vrag vedi, čemu mi prihaja ta prizor tako živo pred oči ... N, pomisli čudovito novico; je izginila, in kakor je to navada, poslovila se je pismeno: ” Ti na dolgotrajnem gostoljubju. Priznati moram, da je bilo pri Tebi časih zeló prijetno, časih celó krasno. Ali človek se nasiti vsega; zato oprosti, da se odpravljam drugam ...“