Stopila je časih na prag, pogledala je tudi pred hišo, todakazala ni prav nobenega posebnega zanimanja za tega ali onega med svojimi snubači. Le enkrat, kolikor sem videl, je dovolila čokatemu grivaču, da jo je spremil na izprehod po hribu; hodila sta počasi in spodobno, komaj da sta se ozrla drug na drugega, izpregovorila nista nobene glasne, ali celó prešerne besede. Res je, da je ostala nekoč zdoma pozno v ter se vrnila s sklonjeno glavo, potrta in tiha, legla koj pod mizo, zvila se v in skrila oči; ali to je bilo že pozneje.