Januarja meseca, v trdi zimi, se je bila zatekla k nam na mlada psica, nežna, drobna živalca z lisasto, belorumeno dlako, tenkim smrčkom in velikimi, črnimi, nekoliko izbuljenimi očmi. Ko se je prikazala v veži, je bila vsa sestradana in zastrašena, tresla se je od mraza in od lakote, podvijala je repek, plazila se po tleh ter razodevala ne samo s pogledom, temveč z vsem svojim nehanjem toliko ponižnost, vdanost in popotniško revščino, da smo se je usmilili.