nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pred gostilnico, poved v sobesedilu:
Kakor živi v mojem spominu, ima rdečo, pisano ruto na glavi, široko, rožasto nedeljsko krilo, svetel predpasnik z dolgimi trakovi zadaj, pod vratom koščeno brošo in v roki velik, z zlatom obrezan molitvenik. Visoka je in krepka, toda še malo razvita; njen obraz je svež, rdeč, ustnice so napete in debele, oči velike, svetle, radovedne; in pšeničnoplavi lasje padajo izpod rute na čelo skoro do lepo obokanih obrvi.
Pozdravil sem jo bil nekoč, ko je šla mimo hiše in zardela je do ušes in se zasmejala; na poti se je obrnila in pogledala nazaj in ko je šla mimo ogla, se je obrnila še enkrat.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani