nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pred gostilnico, poved v sobesedilu:
Šinilo je, ali takoj je leglo spet name kakor senca in zagnusil sem se sam sebi. Zdelo se mi je, da stoje tam ljudje ob vsi poti in da čakajo na naju, kako bi naju sprejeli s prešernim smehom ter gledali za nama, kakor za dvema našemljencema. Vračali bi se od izleta ter bi naju dohajali - in ona s svojo rdečo, pisano ruto in z dolgimi trakovi zadaj in z molitvenikom v roki ... ”, vraga, - zakaj čakaš name!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani