nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pred gostilnico, poved v sobesedilu:
Stopil sem časih k oknu in sem gledal po vasi; prihajali so mimo ljudje in so se smejali in sonce je sijalo jasno in toplo; časih so zdrknilesence preko ceste, po sosednji hiši navzdol, hitele so dalje ter se izgubile na travnikih.
Hotel sem misliti na svojega dekleta, na gospodično, toda njena slika je bila meglena, komaj sem se mogel spomniti na njene oči. In hipoma sem se domislil, da so njena lica nekoliko upala, koščena in da se bodo morda že čez dve leti prikazale gube ob njenih ustnicah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani