nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Poet Peter, poved v sobesedilu:
Videl sem pred sabo tega suhotnega, dolgega človeka s slabo obritim, brezizraznim, dolgočasnim obrazom in vodenimi, nekoliko zakrvavelimi očmi in nenadoma mi je bil zoprn, dasi mi ni bil storil nikoli nič hudega. Morda mi je bil zoprn samo zategadelj, ker sem se spomnil nanjo, ki sem jo videl razločno samo enkrat, ko je šla po stopnicah mimo mene, tiha in vdana, kakor lep spomin ... Vstal sem, da bi se poslovil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani