nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pomlad/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Vsako leto druge, vsako leto veselejše. Kolikor dalj je tisto sonce, ki je porodilo nas troje in naše zgodbe, toliko svetlejše je, toliko bolj razločne so vse podobe pred mojimi očmi, toliko bolj razumem pomen, občutim lepoto mladostnega nehanja, ki se mi je zdelo spočetka tako lahkotno in bežno, kakor mehki spomladanski veter in kakor otroški smeh.
Nocoj pridita, Dioniz in Jacinta, počakam vaju na pragu!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani