nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Polnočnica, poved v sobesedilu:
Lica stisnjena, upala in dolgočasna; na temnih, krasno obokanih obrvih in na visokem čelu se je poznala inteligentnost; rjave, velike oči so gledale krog sebe brez zanimanja; na vsem obrazu je bilo nekaj odživelega, zaprašenega, kar nikakor ni spadalo med veselo vrvenje; spodobilo bi se boljna mrtvaški oder. Obleka je bila slaba in obnošena; namesto suknje je imel ogrnjen havelok, ki se je vihal v neštevilnih gubah krog koščenih udov.
Ogibal se je samotnih ulic in kadar je opazil, da je hrup ponehaval in da je svetloba bledela, vrnil se je na živahnejšo cesto, med najgostejše gruče ljudi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani