nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Polnočnica, poved v sobesedilu:
Krog sebe ni videl več neštete množice, ne zlato tkanih oblek pred oltarjem, ne bleščečih lestencev pod seboj; ni slišal bučečih glasov, ki so se vsipali s kora po katedrali, ne raztresenega šepetanja poleg sebe.
Zdelo se mu je, da je sanjal svoja temna poslednja leta, - da se je vrnila preteklost z vso svojo cvetočo krasoto. Dva koraka od njega je sedela njegova, s svojim nedolžnim obrazom, s svojimi toplimi očmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani