nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Povest o dolgem nosu, poved v sobesedilu:
V tistem trenotku pa se je zasvetil njen obraz, pomežiknile so oči in iz pritajenega, težko zadržanega nasmeha se je rodil glasen,, neizmerno vesel smeh. Ozrla se je nanj še enkrat in smeh je bil glasnejši in prešernejši, vztrepetavalo je vse telo, glava se je nagnila nazaj in beli slamnik se je pomaknil v stran. Nato je vstala in je odšla po beli poti z urnimi koraki, a nežno telo se je še zmerom stresalo od veselega, prešernega smeha ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani