nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Povest o dolgem nosu, poved v sobesedilu:
Tam doli je dremal dolenjski kolodvor, osamljen in čemeren kakor samotna vaška štacija Bog vedi kje tam v istrski pustinji. Ob drugi strani ceste je bila gostilnica; šeL sem po kamenitih stopnicah ter sem stopil v prazno izbo.
Sedel sem k oknu, da se mi je odpiral razgled doli na blato in luže, na vegaste kmečke vozove, na oškropljena, nerodno privzdignjena ženska krila in na železniški vlak, ki je prisopihal časih, zaspano stokajoč, in je bežal dalje pred tem zoprnim, tihim jesenskim dežjem in iz te pokrajine, neizmerno obupne, kakor večnost sama.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani