Vendar se mu je poznalo, da ni molčal nalašč in da se ni ženiral; njegovo vedenje je bilo naravno in mirno; govoril je, kakor se govori navadno z dobrim znancem. Vstal je kmalu ter si je dal napreči voz; ga ni prašal, kam se odpravlja; ali ko mu je dal roko, je opazil v njegovih očeh nekaj temnega in nemirnega, - tisti izraz, kakor ga ima človek, ki misli storiti nekaj nelepega: ”Kaj te briga? To je moja čisto zasebna stvar!“