Čutil je, da govori brezobzirno, toda besede so mu stopale siloma na jezik.
”Veličastno delo pred sabo, ali če stopite korak naprej, se umakne tudi delo; nikoli ga ne dosežete, nikoli ne dovršite... Kakor človek, ki hodi po ravni cesti opolnoči in se izkuša z luno: hiti in tudi luna hiti med oblaki, obstane in tudi luna obstane; ne prehiti je nikoli...