Tudi polja ni videl prej, živega, tako sopečega, ne tistih luči, ki so trepetale, vžigale se v njem, ugašale, kakor ognjeni cvetovi. Čudno se je osvobodilo njegovo srce in zemlja se je razširila silno na vse štiri strani, razmeknila se v brezkončnost, zažarela, in nebo je oživelo, zazvonilo nad njo.
je godel vesele pesmi in tako prijetno in lahko mu je bilo, da ni čutil nog.