Zaspal je in ko je zaspal, se je napotil še ves dremoten, še poihtevajoč na čudno pot. Noč se je bila nenadoma zjasnila, bukova debla so bila prozorna kakor od stekla in skozi debla, skozi vejevje je sijala podnevna svetloba, kar je bilo skoro čudežno, zakaj sonca ni bilo na nebu in tudi ne, ki bi ga zakrival. pa se ni veliko čudil in vse se mu je zdelo po pravici.