Roke tete so bile tako bele in koščene kakor roke mrtveca in belota njenih lic je bila mrtvaška belota.
»Lepo je pri vas, teta, in zelo prijazno in ljubeznivo ste me sprejeli, popotnika. Ampak povejte mi, zakaj je tako pust in žalosten ta kraj, da se človeku srce stiska, in zakaj je tako zadehla in trohnobna ta vaša prijazna izba?