Iztegnila je bele, tresoče roke in oči so se ji zasolzile od radosti.
»O blagor mi, da sem te ugledala pred smrtjo; sam božji ti je kazal pot. Stopi, o, stopi v izbo, da te nahranim in napojim in da ti napravim mehko posteljo, ker si truden in je že blizu noč.«