Ceste grapave, neposute in nerazvožene, kakor da nikoli ni stopila nanje človeška noga. Na senožetih, na polju - kakor da je bilo kamenje deževalo z neba, belo, ožgano kamenje, kakor ga še na prisojnih, kamenitih lazih nikoli ni videl. Še gozd, ki je gledal od daleč na te žalostne kraje, je bil ves tih in oprašen in še sonce, še to visoko sonce je bilo oprašeno, slepo, in čemerno.