Še ti ne veš, solzna šleva, zaljubljena, dohtar, ki delaš pesmi in ki te spravi pod mizo kozarec cvička. Povej mi, zakaj visiš tam tako klavrno, a ne da bi predel pravde ter nagajal ljubljanskim natakaricam?
Tedaj pa se je zgodilo, da je skočil izza mize pijani baron, prevrnil ropotoma težki stol ter se udaril z dlanjo po čelu s toliko silo, da se je slišalo v dolino.