nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Profesor Maslovina in drugi/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Želel nisem drugega, nego da bi sedel med njimi in da bi mi bilo toplo; da bi videl vesele obraze, nepopačene, in da bi slišal besede, ki so v mojem srcu in le čakajo, da bi jih ljubezniv glas poklical na vasovanje.
Zares so bili vsi tam, kamor sem prišel po volji svoje žalosti; dozdelo se mi je celó, da jih je nekaj več: da je nekaj takih med njimi, ki so že bili, in nekaj takih, ki šele bodo. Govorili so hitro, skokoma, preveč naglas, mudilo se jim je v pogledu, v besedi in v kretnji; vse pa je kazalo, da je njih srce zapahnjeno in zapaženo zaradi bolezni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani