nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Profesor Maslovina in drugi/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Sam zase, tih in zamišljen se je igral s prahom, ki ga je polagoma spuščal iz dlani v dlan; obrazek je bil resen in zakrknjen, nič mladega ni bilo na njem. Nenadoma je povesil roke v naročje, ozrl se s širokim, prestrašenim pogledom naokoli, nakvišku; tam visoko je sijala luč, mirna in topla, od poslana iz samih nebes. Otrok je vztrepetal, spačil vodeni obraz ter zakričal, da se je razleglo po dvorišču rezko in neznano, kakor da je skrhana britev presekala zrak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani