nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Profesor Maslovina in drugi/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Le še skozi pegast pajčolan sem videl pomlad, njena rosna jutranja luč je ugasnila, njena pesem je bila zamolkla. Na vso lepoto, ki je bila živa in resnična pred menoj in tudi na tisto, ki so jo sproti ustvarile moje oči, je legla mrka senca, žala misel.
”Kaj mi je storil profesor Maslovina?“ sem si očital.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani