Ali ne vidim le duhov, porojenih iz bolnih, od kesanja utrujenih? ...“ Šinilo je, izginilo; mesec je prisijal izza, luč se je razlila po vrtu ... Že je stal človek pod zidom, prav nič se ni pomišljal, še poskusil ni, da bi odklenil vrata, temveč vzpel se je spretno na trto ter je plezal navzgor.