nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pavličkova krona, poved v sobesedilu:
Zapisano je bilo na njegovem obrazu moje trpljenje.
Bolj siva in bolj upala so bila njegova lica kakor prej, skoraj se je v ustih dotikalo lice lica in usta so bila napol odprta, kakor usta osramočenega in začudenega človeka; obrvi so bile visoko vzdignjene, med njimi je pa ležala globoka guba preko čela do las; roke so bile povešene ob životu, noge so se tresle v kolenih; in na vsem tem klavrnem, smešnem obrazu, na vsem telesu ponižen smehljaj berača.
”Co je,?“ sem ga vprašal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani